»

Teksaški zakon o omejitvi moderiranja na družbenih omrežjih na drugi stopnji potrjen

Slo-Tech - Kontroverzni tekaški zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij prepoveduje moderiranje in odstranjevanje uporabniških vsebin zaradi njihove ideološke vsebine in bi lahko postal zgled tudi za druge zvezne države z republikansko oblastjo, je dosegel pomembno zmago. Ameriško prizivno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zakon ocenilo kot skladen z ustavo in pravnim redom. Ker je odločitev v nasprotju z razsodbami nižjih sodišč in drugih prizivnih sodišč v podobnih primerih (npr. floridskem zakonu), pa tudi ker se bodo tehnološki velikani zagotovo pritožili, bo končno besedo zagotovo imelo vrhovno sodišče, kjer imajo večino konservativni sodniki. To je zakon sicer že začasno blokiralo, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih, dokler prizivna sodišča ne sprejmejo vsebinskih odločitev. To se je sedaj zgodilo.

Prihodnje leto bo gotovo ključno za prihodnost svobode in nivoja izražanja na internetu. Medtem ko teksaški zakon podjetjem omejuje poseganje v...

23 komentarjev

Vrhovno sodišče začasno blokiralo teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih

Slo-Tech - Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo, da razvpiti teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih, ne more stopiti v veljavo. Sodišče ni razsojalo vsebinsko, temveč je izdalo začasno odredbo, ki blokira zakon, dokler zvezna sodišča ne odločijo o širšem primeru. V vsakem primeru pa je pričakovati, da bo naposled o ustavnosti novega zakona razsojalo tudi vrhovno sodišče.

Zakon HB20 spletnim platformam, kamor na primer uvrščamo Facebook ali Twitter, prepoveduje moderiranje vsebin ali njihovo odstranjevanje glede na uredniško politiko. To poenostavljeno povedano pomeni, da bi lahko odstranjevali le vsebine, ki očitno kršijo zakon, ne bi pa mogli moderirati ostalih spornih primerov, kot je širjenje neresnic, razpihovanje sovraštva, teorije zarote itd. V praksi bi to pomenilo, da bi se na straneh lahko razraščale neonacistične vsebine, teorije zarote, proruska propaganda v zvezi z vojno v Ukrajini itd. Upravljavci družbenih omrežij, med njimi Amazon, Facebook, Google in...

24 komentarjev

Teksaški zakon o prepovedi cenzure na družbenih omrežjih protiustaven

Slo-Tech - Ameriško zvezno sodišče je zadržalo kontroverzni teksaški zakon, ki je upravljavcem družbenih omrežij prepovedoval moderiranje in odstranjevanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Teksaški zakon je od upravljavcev zahteval, da nediskriminatorno razpečujejo vsakršno vsebino in jim odrekal uredniško presojo. Izrecno jih je opredelil kot nevtralno prenosno infrastrukturo (common carrier), podobno kot ponudnike dostopa do interneta ali mobilne operaterje.

Sodnik Robert Pitman je zakon v celoti zadržal, ker je vseboval vrsto neustavnosti, med drugim tudi kršitve prvega amandmaja (svoboda izražanja). Sodišče meni, da obstaja velika verjetnost, da tožniki v postopku uspejo, zato bi uveljavitev zakona pred zaključkom postopka povzročila težko popravljive posledice. Podoben zakon so želeli sprejeti tudi na Floridi, a ga je zvezno sodišče prav tako blokiralo. V vseh primerih so konzervativni guvernerji zakon utemeljevali z besedami, da se tako borijo proti domnevnemu utišanju...

45 komentarjev

Trump z izvršnim ukazom uresničuje grožnje socialnim omrežjem

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...

30 komentarjev

Google v ZDA začel izročati tudi podatke s strežnikov v tujini

Slo-Tech - Lani je Microsoft dobil pomembno sodno bitko zoper ameriško pravosodno ministrstvo, saj je prizivno sodišče v New Yorku (drugo okrožje) razsodilo, da podjetju ni treba izročiti podatkov, ki so shranjeni izven ZDA. Konkretno je šlo za sodne odredbe po 30 let starem Stored Communications Act, ki jih je zahtevalo in dobilo tožilstvo ter so Microsoftu nalagale razkritje vsebine elektronskega predala pri MSN.com, ki je bila fizično shranjena na Irskem. Čeprav se je zdelo, da gre za pomembno in trajno zmago, je usoda tovrstne zasebnosti še zelo negotova. Prizivno sodišče za drugo okrožje ima pristojnost le nad Connecticutom, New Yorkom in Vermontom. Drugje okrožna sodišča lahko in tudi dejansko večkrat odločijo drugače.

...

9 komentarjev

Vrhovno sodišče: skeniranje knjig za Google Books je legalno

Slo-Tech - Končuje se eden najdaljših sodnih sporov, v katere je bil vpleten Google. Ameriško vrhovno sodišče je zavrglo zahtevek za obravnavo pritožbe ceha avtorjev (Authors Guild) zoper razsodbo zveznega sodišča, da Google s storitvijo Google Books ne krši avtorskih pravic. S tem je zgodba, ki se je začela pred enajstimi leti, končana.

Google v okviru projekta Google Books skenira ogromne količine knjig, ki v digitalizirani obliki omogočajo številne raziskave in drugo početje (npr. podatkovno rudarjenje), ki s tiskanimi verzijami ni bilo mogoče. Lastniki avtorskih pravic so Google obtoževali, da s tem krši njihove avtorske pravice, Google pa se je branil, da gre za pošteno uporabo (fair use), saj s tem niso služili, hkrati pa...

19 komentarjev

Konec zadeve RIAA proti Thomas-Rassetovi ($222k za 24 pesmi bo kar prav)

Jammie Thomas-Rasset je bila sprva ponujena poravnava v višini 3400 dolarjev.

vir: Daily Tech
Daily Tech - Ameriško vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo obravnavo pritožbe Jammie Thomas-Rasset zoper sodbo, s katero ji je naloženo plačilo 222.000 dolarjev odškodnine zaradi deljenja 24 pesmi preko p2p programov. S tem je Thomas-Rassetova izčrpala vse pravne možnosti za znižanje zneska in se bo, hočeš-nočeš, morala sprijazniti s prisojenim. Za ameriški ceh glasbenih založnikov (RIAA), ki sedi na nasprotni strani primera, to pomeni veliko zmago, se pa pričakuje, da ji bodo zavoljo ugleda pri svojih kupcih večino kazni tako ali drugače odpustili. Toliko denarja pač nima.

Russetova (r. 1977) se je z RIOO, točneje s Capital Records (takrat v lasti EMI, danes mastodonta Universal Music Group), ki jih...

160 komentarjev