Slo-Tech - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je v pomembnem primeru Podčasov proti Rusiji razsodilo, da vgradnja stranskih vrat v aplikacije za šifrirano komunikacijo oziroma prisilno razkrivanje šifrirnih ključev predstavlja kršitev pravice do zasebnosti. V 27 strani dolgi razsodbi je zapisalo, da ruska zakonodaja, ki od ponudnikov aplikacije za šifrirano komunikacijo Telegram zahteva šestmesečno shranjevanje zgodovine sporočil uporabnikov, enoletno shranjevanje prometnih podatkov in izročitev šifrirnih ključev organom pregona na njihovo zahtevo, krši 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Pritožnik je upravičen tudi do 10.000 evrov odškodnine, ki pa je Rusija verjetno ne bo plačala. Po kontroverzni zakonodaji iz leta 2015 sicer lahko rusko ustavno sodišče odpravi sodbe ESČP.

Osmi člen konvencije zagotavlja pravico do varovanja zasebnega in družinskega življenja. Čeprav člen dovoljuje vmešavanje javne oblasti v to pravico, kadar je to nujno, pavšalna...

TechCrunch - Čeprav je ChatGPT najbolj prepoznavna oznaka za moderno generativno umetno inteligenco, OpenAI imena GPT ne more zaščititi kot blagovne znamke. Ameriški patentni urad je presodil, da je izraz GPT opisen in ga zato ni možno zaščititi. GPT pomeni generative pre-trained transformer, kar je opis načina, kako deluje. Patentni urad je torej mnenja, da je GPT podobno, kot če bi želeli zaščititi termin ICE (internal combustion engine).

Da je patentni urad nenaklonjen zaščiti termina GPT, je bilo jasno že oktobra, kot so registracijo blagovne znamke zavrnili na prvi stopnji. Sedaj je odločitev dokončna, saj je OpenAI izčrpal vse možnosti pritožbe. OpenAI je sicer trdil, da je populariziral termin GPT in da je transformer ime posebne metode za gradnjo modelov umetne inteligence, ki jo je odkril Google leta 2017. A ker se izraz GPT uporablja že dlje časa, tudi pred izidom izdelka ChatGPT, ga ni možno zaščititi.

V praksi to pomeni, da lahko kdorkoli izda svoje "GPT-je". Če bomo v prihodnosti...

Slo-Tech - Znani ukrajinski internetni kolovodja Vjačeslav Igorjevič Penčukov se je ta teden na ameriškem sodišču izrekel za krivega v obtožbah delovanja v dveh internetnih kriminalnih združbah. Penčukov je vodil dve kampanji zlonamerne programske opreme, in sicer Zeus in IcedID. Sedaj mu grozi do 40 let zaporne kazni.

Penčukov je v skupini Zeus začel delovati že leta 2009. Vzpostavljeni botnet je skupini omogočal napade, v katerih so kradli prijavne podatke za spletne banke in druge podatke za izvedbo spletnih finančnih prevar. Z nepooblaščenimi prenosi sredstev so žrtve oškodovali za več milijonov dolarjev. Pri tem so uporabljali mule, ki so prejemale denar na svoje račune, od koder so ga potem dvigovale. Zeus je padel leta 2014, ko je FBI uspel prevzeti nadzor nad krmilnimi strežniki. Ti so tedaj obvladovali več kot milijon okuženih naprav, s katerimi so povzročili več kot sto milijonov dolarjev škode.

Drugi botnet, ki ga je pomagal obvladovati Penčukov, je bil IceID. Opazili so ga leta...